Gospodarski razvoj


Industrijski vrelec je izbruhnil leta 1755, ko je baron Franc Rakovec Raigersfeldt dobil dovoljenje, da sme kopati zasavski premog. Območje razpršenih malih vasi in zaselkov se je začelo naglo poseljevati in urbanizirati, sto let kasneje je Zasavje postalo slovensko industrijsko središče.

Premogovništvo kot glavna dejavnost je narekovalo industrijsko podobo območja. V začetku 19. stoletja so nastale prve steklarne, apnenice, topilnice svinca in cinka. Izgradnja železnice sredi stoletja je prinesla nov pospešek: nove steklarne, kemična industrija, cementarna, opekarna, predelovalnica antimona, termoelektrarne, žage in obrtni obrati.

Največji val ustanavljanja novih podjetij se je zgodil po drugi svetovni vojni, ko je nastajala močna strojna in elektrotehnična industrija, hitro se je razvijala industrija gradbenega materiala in gradbeništvo samo, nastale so pohištvene in tekstilne tovarne, ob industrijskih pa tudi projektna in inženirska podjetja, trgovska in storitvene družbe.

Prehod v 21. stoletje je zaznamovalo opuščanje rudarjenja, tradicionalnih industrijskih panog in delovno intenzivnih industrij. Praznino so deloma zapolnile trgovske, storitvene in servisne družbe, podjetja s področja elektronike, meritev, informatike.